AMAZONKE

Vzgojeni smo bili, da na Amazonke gledamo kot na mitske bojevnice starodavnih časov, ki so lahko hkrati močne, neodvisne, smrtonosne in zaželene, kot na nadnaravno družbo mogočnih žensk, stkanih iz niti domišljije. Ampak kaj pa, če so bile resnične?

Uprizoritev Amazonk je gledališka arheologija, v kateri ustvarjalci združujejo mite in legende kavkaških ljudstev z ohranjenimi zapisi o slavnih bojevnicah iz starogrške antike, ki so jim dodali svoja avtorska besedila o življenjskih preizkušnjah Amazonk. Pentezileja bo spregovorila o Ahilu in njunem epskem dvoboju v Troji, Antiopa o Tezeju in njenem boju in poroki z njim ter Hipolita o svojem bojnem pasu in tem, zakaj ga je podarila Herakleju, ki ji je nato vzel življenje.

​

Dolga leta je veljalo in je še razširjeno prepričanje, da so zgodbe in legende o Amazonkah plod fantazije starih Grkov, da v resnici niso obstajale. Nedavna arheološka odkritja številnih grobov nomadskih ljudstev izpred dveh tisočletij in pol na širokem območju Vzhodne Evrope in Srednje Azije pa so razkrila kar nekaj vznemirljivih dejstev o ljudstvih nomadskih skitskih kultur. Raziskave so pokazale, da je kar 30 do 40 odstotkov skeletov skitskih bojevnikov, pokopanih z orožjem in številnimi bojnimi ranami in zlomi, za katere so domnevali, da pripadajo moškim, v resnici pripadalo večinoma mlajšim ženskam. Tako so zgodbe o Amazonkah dobile nov vidik, fascinanten zasuk in spodbuditev k premisleku o njih kot o naših prednicah. Zgodovinarji se tudi navdušujejo nad podobnostjo opisov skitskih ritualov, ki nam jih je zapustil Herodot, in najdb v skitskih grobovih, kjer so našli enake predmete, kot jih opisuje slavni zgodovinar. Največ grobov ženskih bojevnic je bilo najdenih na območju Črnega morja, torej ravno tam, kjer so Grki prihajali v stik s skitskimi ljudstvi, kjer se je rodila Medeja in kjer je Jazon z Argonavti iskal zlato runo. Doslej so našli več kot tisoč grških vaz z motivi Amazonk, in čeprav je to le delček umetnosti in pisnih virov, ki se navezujejo na Amazonke, imajo ti drobci še vedno moč, da nas začarajo. Amazonke so upodobljene na Partenonu in drugih templjih. Bile so potetovirane, kar je fasciniralo in hkrati odvračalo Grke. Zaradi dobro ohranjene mumije slavne princese Ukok vemo, kako so bili videti tatuji. Njeno magično bitje na levi rami ni dosti drugačno od sodobnih upodobitev samorogov. Nosile so hlače z vzorci, primerne za jahanje, in pile fermentirano kobilje mleko. Bile so izjemne lokostrelke in jahačice, pogosto so bile položene v grob v položaju jezdenja. V svoji skupnosti so bile visoke cenjene in spoštovane ter praktično enakovredne moškim v boju.

​

Skitski nomadi so bili ena najbolj egalitarnih družb v človeški zgodovini. Njihova življenja so še vedno v veliki meri skrita pod zemljo. V predstavi jih bomo odkopali in jim prisluhnili. Kakšne so bile in kaj lahko povedo danes?

​

V uprizoritvi bodo nastopile ženske štirih različnih generacij, ki bodo z občinstvom delile zgodbe, dileme, spretnosti, izkušnje in vizije.

​

Koprodukcija z Gledališčem za otroke Kragujevac (Srbija)

​

V okviru projekta Ustvarjalne Evrope ConnectUp

​

Premiera: 12. in 14. oktober 2023, Oder pod zvezdami